Kdaj »blaga astma« ni zares blaga?
Blaga astma je pogosto neustrezno opredeljena, zato se ob postavitvi diagnoze in zdravljenju pojavljajo mnogi izzivi, o katerih je na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije spregovorila doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine, s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Iskanje in zdravljenje latentne okužbe s tuberkulozo
Na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku so o primerih dobre prakse pri iskanju latentne okužbe s tuberkolozo (LTBO) ter interakcijah in neželenih učinkih zdravil proti LTBO spregovorile prim. Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine in Mojca Nastran, mag. farm., obe s Klinike Golnik ter dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije, z UKC Ljubljana.
Progresivna pljučna fibroza skozi vprašanja
Progresivna pljučna fibroza ni diagnoza, ampak opis napredovanja z različnimi boleznimi povzročenih napredujočih fibrozirajočih sprememb v pljučih. Kratek kviz na zanimivo temo je pripravila prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Pljučni mikrobiom – sedanjost in prihodnost
Boljše poznavanje pljučnega mikrobioma bi lahko v prihodnosti odprlo nove terapevtske možnosti. O spremenljivosti mikrobioma pljuč, tipih mikrobioma, ki so odvisni od poteka poroda, posledicah nepreudarne rabe antibiotikov in neodgovorjenih vprašanjih, je spregovorila doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med., spec. klinične mikrobiologije s Klinike Golnik.
Intersticijske pljučne bolezni: novosti in poudarki z ERS
Kako pristopiti k diagnosticiranju in obravnavi prizadetosti pljuč pri sistemskih boleznih veziva? Katera priporočila je bilo slišati na kongresu ERS in kakšne so novosti pri zdravljenju sarkoidoze? Predstavitve z dogodka je komentirala prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Zdravljenje astme in KOPB ter vpliv na obremenitev zdravstvenega sistema
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
Vabljeni na 3. simpozij o spalni apneji
V imenu Klinike Golnik vas vljudno vabimo na 3. Simpozij o spalni apneji, ki bo 15. in 16. marca 2024 v Hotelu Slon v Ljubljani. Ne gre samo za predavanja – simpozij je tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo mnenj z vrhunskimi strokovnjaki. Hkrati boste lahko na praktičnih delavnicah pridobili konkretna orodja in veščine, s katerimi boste lahko izboljšali oskrbo bolnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Prizadetost pljučnega intersticija v sklopu vnetnih revmatičnih bolezni
Kaj je najboljša presejalna metoda, katere preiskave in kriterije moramo upoštevati ob postaviti diagnoze ter kakšne so možnosti zdravljenja bolnika s prizadetostjo pljučnega intersticija v sklopu vnetnih revmatičnih bolezni? Svetuje prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Tradicionalne diagnostične oznake slabo razlikujejo med kliničnimi fenotipi
Pred kratkim je bila objavljena velika mednarodna opazovalna raziskava NOVELTY, v kateri je sodelovalo čez 11000 bolnikov z astmo, KOPB in kombinacijo astma-KOPB, kjer so strokovnjaki opredelili 30 "značilnosti, ki jih lahko zdravimo" oziroma terapevtskih tarč pri posameznih bolnikih. Piše mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
KOPB: kaj storiti, da bodo nove smernice učinkovite?
Kdaj je obravnava KOPB učinkovitejša, kje se skrivajo neizkoriščene priložnosti in kam je usmerjen pogled v prihodnosti? O izzivih je na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije spregovoril doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.