
KOPB z blago obstrukcijo: kaj vemo in katere raziskave še potrebujemo
KOPB je pogosto podcenjena bolezen, še posebno pri blagi do zmerni stopnji obstrukcije, ko simptomi še ne vplivajo na dnevne aktivnosti. Šest strokovnih združenj je sprejelo konsenz, kako zdraviti KOPB z blago obstrukcijo.
Genetika pri patogenezi, prognozi in zdravljenju IPF
Zadnje študije so identificirale specifične genetske variacije, ki pomenijo tveganje za razvoj IPF, in s tem omogočile boljše razumevanje vpliva dednih dejavnikov nanjo. S podatki o genetskih variacijah bi si lahko pomagali tudi pri terapevtskih odločitvah.

Včasih koristna pomoč, nevarna pa predvsem za mlade nekadilce
V zadnjih letih je pri odvajanju od kajenja vedno bolj v ospredju možnost uporabe e-cigarete kot manj škodljive različice običajne cigarete. A po drugi strani skrb vzbujajo statistični podatki, da po njej posega vedno več mladih, ki pred tem niso kadili.
Vpliv dolgotrajne uporabe sistemskih kortikosteroidov pri hudi astmi
Podatki iz kliničnih študij kažejo, da 10 do 50 odstotkov bolnikov s hudo astmo prejme sistemski kortikosteroid. V retrospektivni longitudinalni kohortni študiji so analizirali njihovo uporabo in vpliv na tveganje za stranske učinke.
Nadomeščanje vitamina D za preprečevanje poslabšanja astme
Umrljivost pri astmi je primarno vezana na poslabšanja, ki jih pogosto povzročijo virusne okužbe dihal. V Lancetu je bil oktobra objavljen članek z metaanalizo podatkov o vplivu nadomeščanja vitamina D na poslabšanje astme, predvsem z namenom podrobnejše analize podskupin.
IPF – Antifibrotično zdravljenje podaljšuje življenje
Izziv pri diagnostiki in zdravljenju IPF še vedno ostaja njen nepredvidljivi potek oziroma napredovanje. Kaj je novega pri zdravljenju te redke bolezni z izrazito slabo prognozo, smo se v tednu IPF pogovarjali s prim. Katarino Osolnik, dr. med., s Klinike Golnik.
Učinkovitost in varnost sočasnega zdravljenja z betablokatorji in bronhodilatatorji
Ocenjuje se, da ima 64 odstotkov bolnikov s KOPB pridruženo srčno-žilno bolezen (SŽB). Inhalacijski bronhodilatatorji lahko povzročijo stranske učinke na SŽ sistemu, betablokatorji pa lahko vplivajo na poslabšanje simptomov dihal in na odgovor na bronhodilatatorje.
Otrokom z astmo se predpisujejo nepotrebni antibiotiki
Otroci z astmo imajo večjo verjetnost, da prejmejo antibiotik, čeprav vemo, da jih ne potrebujejo nič več kot otroci, ki nimajo astme. Na ERS so predstavili študijo, v katero je bilo vključenih milijon in pol otrok iz Združenega kraljestva in Nizozemske.
Neinvazivna ventilacija po akutnem poslabšanju KOPB
Znano je, da zdravljenje akutnega poslabšanja KOPB z dihalno odpovedjo z neinvazivno ventilacijo (NIV) izboljša izide zdravljenja. Vztrajanje hiperkapnije po poslabšanju pa je povezano s povečano umrljivostjo in zgodnjo ponovno hospitalizacijo.
Opuščanje IKS ob prehodu bolnikov s KOPB iz skupine D v B
V reviji COPD je bil objavljen članek, v katerem je predlagan pristop k potencialni opustitvi inhalacijskih kortikosteroidov pri določeni skupini pacientov s KOPB – njegova soavtorja sta tudi slovenska strokovnjaka asist. dr. Matevž Harlander, dr. med., in prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.
Astma pri otrocih in remisija pri 25 in 49 letih
Nizozemski raziskovalci so 39 let sledili preiskovancem, ki so imeli astmo v otroštvu. Stabilno remisijo jim je uspelo dokazati le pri 11 odstotkih preiskovancev, a je bilo pri starosti 49 let v remisiji kar 75 odstotkov tistih preiskovancev, ki so bili v remisiji pri 25 letih.
Akutne eksacerbacije in IPF
»Pri bolniku, ki mu diagnosticiramo idiopatsko pljučno fibrozo (IPF), pričakujemo različne scenarije poteka bolezni, vendar vnaprej nikoli ne vemo, kakšna je prognoza za konkretnega bolnika,« je na regionalnem srečanju pulmologov povedala prim. dr. Jasna Tekavec Trkanjec, dr. med.