Članki

Biooznačevalci pri idiopatski pljučni fibrozi

Kljub novim terapevtskim možnostim je diagnosticiranje in spremljanje idiopatske pljučne fibroze (IPF) še vedno velik izziv. V preglednem prispevku so skušali avtorji iz Belgije predstaviti nove podatke o potencialno uporabnih biooznačevalcih v krvi.

Kombinacija tiotropija in olodaterola izboljša inspiratorno kapaciteto

Na vzorcu bolnikov z zmerno do hudo obliko KOPB sta dve dvojno slepi študiji (MORACTO 1 in 2) pokazali, da je kombinacija tiotropija in olodaterola v primerjavi z enotirnim zdravljenjem ali placebom statistično značilno izboljšala inspiratorno kapaciteto in vadbeno vzdržljivost.

Register bolnikov z idiopatsko pljučno fibrozo EMPIRE

Bronhiektazije

Srečanje Združenja pulmologov Slovenije je bilo tematsko posvečeno bronhiektazijam in različnim vidikom te še vedno zanemarjene bolezni – od vzrokov in nastanka do težav, ki spremljajo bolnike, ter možnih načinov rehabilitacije in zdravljenja.

Fenotipi akutnih poslabšanj KOPB

Na podlagi patobiološke in klinične heterogenosti so avtorji prispevka, objavljenega v reviji The Lancet Respiratory Medicine, predlagali dve ključni osi klasifikacije bolezenskih poslabšanj KOPB.

Astma in inteligenčna motnja

Podatek globalne iniciative za astmo GINA (Global Iniciative for Asthma, 2016) pove veliko: kar 70 do 80 odstotkov bolnikov z astmo ne zna pravilno uporabljati vdihovalnika. Kakšno je stanje v populaciji bolnikov z inteligenčno motnjo, pravzaprav ne vemo natančno.

KOPB: Kaj lahko spregledamo, če vidimo samo pljučno funkcijo?

Prof. dr. Piotro Boros, dr. med., iz Nacionalnega raziskovalnega centra za pljučne bolezni v Varšavi meni, da je pljučna funkcija (FEV1) le vrh ledene gore, ko opazujemo KOPB pri posamezniku. Mnogo bolj namreč na simptome bolezni, sposobnost vadbe in preživetje vpliva pljučni volumen.

Kronična obstruktivna restriktivna pljučna bolezen srca – KORPBS

Provokativno poimenovanje smo slišali na predavanju asist. Marka Gričarja, dr. med., s KO za kardiologijo, UKC Ljubljana na srečanju Srce in pljuča. Bolniki s KOPB imajo lahko simptomatsko podobni koronarno srčno bolezen in srčno popuščanje, tako da je bolezni med sabo težko ločiti.

IPF – Poudarek na zgodnjem odkrivanju in preprečevanju poslabšanj

Največja težava IPF je še vedno njena izrazito slaba prognoza. Izziv pri diagnostiki in zdravljenju pa predstavljata njen nepredvidljiv potek in napredovanje, je na srečanju Srce in pljuča povedala prim. Katarina Osolnik, dr. med., s Klinike Golnik.

OSA povečuje tveganje za SŽ-dogodke

Nestabilno dihanje v telesu povzroči celo paleto sprememb, ki vplivajo tudi na endotelno disfunkcijo in aterosklerozo. Povezano je tudi z debelostjo, je na srečanju Srce in pljuča pojasnila Jasmina Gabrijelčič, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergijo na UKC Ljubljana.

Uživanje prekajenega mesa poslabša astmo

O vplivu prekajenega mesa na izrazitost astme doslej ni bilo podatkov. V raziskavi, ki jo povzemamo, potrjujejo prav to; prepogosto uživanje prekajenega mesa naj bi namreč pripomoglo k poslabšanju simptomov astme.

Zaščitni učinek sadja in zelenjave na KOPB

Švedski raziskovalci so pri kadilcih potrdili močno inverzno povezavo med prehranskim vzorcem z velikim deležem sadja in zelenjave in pojavom KOPB. Pri nekadilcih pa zaščitnega delovanja niso zaznali. Raziskava je zajela kohorto več kot 40 tisoč moških.

Triažni vprašalnik o motnjah dihanja med spanjem

V Sloveniji in Evropi je trend naraščanja napotitev na diagnostiko motenj dihanja v spanju, zato so čakalne dobe predolge. Zaradi lažje triaže so na Kliniki Golnik sestavili vprašalnik, ki ga bolnik izpolni skupaj z napotnim zdravnikom in bo služil kot priloga napotnici.

Primerjava proti IL-5 terapij pri obravnavi bolnikov s hudo obliko astme

Zdravljenje bolnikov z astmo s pomočjo zaviranja interlevkina 5 doslej ni pokazalo enoznačnih rezultatov. V globalni metaanalizi so poskušali oceniti potencial omenjene skupine zdravil pri bolnikih s hujšo obliko astme in še posebej pri tistih z eozinofilijo.