Česa FEV1 in šestminutni test hoje o bolnikih s KOPB ne povesta?
Kako dobro lahko pokažeta stanje bolnikov FEV1 in šestminutni test hoje? Pnevmologinja mag. Irena Šarc, dr. med., poudarja njune omejitve pri temeljiti oceni bolnikov s KOPB in tudi ugotavlja, katero orodje si pri spremljanju bolnikov zasluži več pozornosti.
Krvni biooznačevalci in izidi KOPB
Kakšno vrednost imajo krvni biooznačevalci pri napovedovanju preživetja, poslabšanja bolezni ali poslabšanja pljučne funkcije? Lahko pomagajo pri sprejemanju natančnejših odločitev pri zdravljenju? Odgovarja doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKCLJ.
Kako pomembna je izbira vdihovalnika?
Za uspešnost zdravljenja in preprečevanja poslabšanj KOPB je poleg prave terapije ključno tudi, da zna zdravnik predpisati ustrezen tip vdihovalnika. Kako ga izbrati in zakaj je pravilna izbira pomembna, razlaga doc. dr. Marija Vukoja, dr. med., spec. interne medicine in pulmologije.
Živeti dobro s KOPB?
Če bolnika izobrazimo o njegovi bolezni, mu razložimo, kako živeti z njo, bo lažje spremenil pričakovanja o svojih sposobnostih, zmožnostih in si zastavil tudi nove cilje, pri katerih ga moramo spodbujati, razmišlja o kakovosti življenja pnevmolog asist. mag. Jurij Regvat, dr. med.
Dolgoročne posledice COVID-19 za zdravje
Čeprav o dolgoročnih posledicah okužbe s SARS-CoV-2 za zdravje še vedno ostaja veliko neznank, zdravniki že poročajo o posledicah na srčno-žilni sistem, dihala, centralni živčni sistem in mentalno zdravje. Pri velikem številu ljudi simptomi vztrajajo tudi več mesecev po preboleli okužbi.
Nadzor nad okrevanjem po težki obliki COVID-19
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Obravnava bolnikov z astmo pri družinskih zdravnikih
Prof. dr. Marija Šter Petek, dr. med., je na letošnjih Zadravčevih dnevih predstavila zanimivo raziskavo o obravnavi bolnikov z astmo v ambulantah družinske medicine. Zanimalo jo je predvsem, kakšno zdravljenje se predpisuje tem bolnikom. Rezultati so pomenljivi tudi v luči zadnjih priporočil za zdravljenje astme, ki so bila sicer spremenjena šele po koncu raziskave.
Naj »ostani doma« ne vzame davka
Da pljučni bolniki v strahu pred okužbami ne bi obmirovali in dodatno izgubljali mišične mase, Jurij Šorli, dr. med., svetuje, da jim hkrati s predpisom zdravila damo zelo jasna navodila, kakšna naj bo njihova telesna dejavnost. Mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., med enostavnejšimi predlogi svetuje vadbo dihanja, usedanje na stol in sobno kolo.
Zdravljenje težke astme in učinkovitost peroralnega zdravila
Kljub razširitvi terapevtskih možnosti pri zdravljenju težke astme z biološkimi zdravili še vedno obstaja potreba po novih zdravilih. Kaj sta pokazali raziskavi LUSTER-1 in LUSTER-2 o fevipiprantu, peroralnem, nesteroidnem, visoko selektivnem in reverzibilnem antagonistu receptorja za prostaglandin D2?
Eno, dve, tri zdravila – ni vse za vse
Letošnji virtualni kongres Ameriškega torakalnega združenja je postregel z novimi raziskavami o tem, kateri bolniki s KOPB imajo dejanske koristi od inhalacijskih kortikosteroidov in katerim najbolj pomaga zgodnja dvojna bronhodilatacija. Še enkrat pa se je izkazalo tudi to, da je vsak bolnik zgodba zase in potrebuje sebi prilagojeno zdravljenje.
Za mlajše bolnike je KOPB veliko breme – jim lahko pomagamo?
Vpliv kronične obstruktivne pljučne bolezni na vsakdanje življenje mlajših bolnikov je pogosto podcenjen. Mednarodni spletni vprašalnik, ki je zajel okoli 1300 bolnikov, je pri njih pokazal večji vpliv simptomov na dnevne dejavnosti in počutje kot pri starejših bolnikih.
Po COVID-19 le postopno izboljšanje
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.